Metamerizem je pojav, kjer se dve barvi pod eno svetlobo ujemata, ko pa se svetloba spremeni, pa se ne ujemata več.
Barve, ki imajo nizko kromatičnost, niso svetle ali so lahkotne, matirane ali sive.
Opazovalec
Vsi imamo svoje simpatije in antipatije ter zgodovino, ki oblikuje naša mnenja. Barv ne vidimo na enak način, vedno je v ozadju osebno mnenje. Profesionalni oblikovalci znajo svoje preference ignorirati in oblikovati v skladu z aktualnim projektom.
Sijaj barve
Sijaji barv so od globoki mat do sijaja. Bolj kot je površina barve sijoča, globlja in svetlejša je barva.
Struktura površine
Barva na bolj strukturirani površini je temnejša kot na gladki površini.
Svetloba
Svetloba ima velik vpliv na odtenek. Vedno je pomembno, da odtenek izberete v prostoru, kjer boste barvali. Zunanje barve je treba izbrati pri naravni dnevni svetlobi.
Razdalja
Z večje razdalje je med opazovalcem in predmetom več svetlobe, kar vpliva na zaznavanje barv.
Okolje
Barve bližnjih stavb in ozadja (npr. gozd, jezero) ter vse barve (pohištvo, tla) v notranjosti pomembno vplivajo na zaznavanje barv. V barvno paleto vključite tudi že obstoječe barve, da boste bolje videli celoto.
Barvne temperature svetlobe se merijo s kelvinom, k.
Barvna temperatura dnevne svetlobe se spreminja glede na letni čas in čas dneva. Pomembno je, da pri dnevni svetlobi sprejmete končno odločitev o barvi zunanjosti. Dnevna svetloba je hladnejša (5000-6000k) in na primer naravne sive barve se pri dnevni svetlobi zdijo modrikaste.
Z umetno svetlobo je mogoče izbrati poljubno barvno temperaturo. Za toplejše barve je bolje uporabiti toplejšo (2700-3000k) svetlobo, za črno-belo notranjost pa hladnejšo (3000-4000k).