Zahvaljujoče hidroizolaciji s poliurejo, so popravila mostov bolj enostavna

Pri prenovi mostu Kaarepere je bil most hidroizoliran s Teknos sistemom za poliurejo, ki se ga lahko razprši. Izjemno vodotesna, fleksibilna in odporna poliureja tvori gladek hidroizolacijski film, ki se trdno oprime površine betonskega krova mostu in dobro vzdrži ekstremna temperaturna nihanja v Estoniji. Most je v času obnove ostal odprt za ves promet, postopek premazovanja pa je bil končan v manj kot enem tednu.

Potrebno je bilo obnoviti poškodovan pločnik na zelo prometnem mostu

Most Kaarepere se nahaja v Estoniji, kjer se lahko temperature poleti dvignejo nad +30 °C, pozimi pa padejo pod -20 °C. Most Kaarepere je bil zgrajen leta 2011 in je zelo prometen, zlasti s tovornimi vozili. Pločnik na mostu je obremenjen zaradi spreminjanja vremenskih razmer in stalne prometne obremenitve. Na pločniku so nastale poškodbe, kot so: vdrtine, grbine in razpoke.

Bitumenski materiali, ki tvorijo film, se tradicionalno uporabljajo kot hidroizolacijski materiali in se nanašajo na beton. Delujejo kot lepilo in se med fazo vgradnje, pri segrevanju z ognjem, trdno oprimejo površine. Vendar pa toplota površino izpostavi spremembam. Poleg tega površina betona nikoli ni popolnoma gladka. Ko sta dva zlepljena materiala obremenjena, lahko med premazom in betonom ostanejo zračni žepki.

Med vročimi poletnimi temperaturami, se temperatura črne asfaltne ceste v Estoniji, lahko dvigne tudi do +70 °C. Tudi najmanjši zračni mehurček med hidroizolacijskim materialom in betonom zbira toploto, kar posledično poveča zračni tlak v mehurčku. Zaradi zračnega tlaka se na cestišču dvigne grbina in asfalt razpoka. Velik del škode na cestišču mostu Kaarepere je bil posledica tega pojava.

Razpokan asfalt predstavlja prometno nevarnost in nastanek erozije. Na splošno so mostovi lahko v zelo slabem stanju že 3 do 4 leta po dokončanju. Popravilo slabih cest in mostov zahteva čas, dolga popravila cest pa več mesecev prekinjajo in upočasnjujejo promet.

Čas potreben za popravila, je bil s pomočjo poliureje bistveno skrajšan, saj je hidroizolacija pospešila delo 

Poškodba na mostu je bila sanirana med prenovo poleti 2020 in hidroizolirana s premaznim sistemom za poliurejo - TEKNOPUR. Teknos sistem premazov, ki ga je odobril SILKO zagotavlja, da je hidroizolacija s poliurejo v skladu z nordijskimi standardi kakovosti predpisov za popravilo mostov.

Poliureja je visoko vodotesni premaz, ki tvori gladek film. Poliureja, ki jo je mogoče razpršiti, zapolni razpoke na površini. Poliureja se tesno oprime betona glede na obliko površine. Zelo dobro se je izkazala tudi pri nateznem testu oprijema, opravljenem v fazi projektiranja.

Celotna obnova je bila zaključena en teden hitreje, kot pri bolj konvencionalni metodi. Celoten postopek premazovanja mostu bi lahko skrajšali z 10-14 dni na 6 dni, kar je najhitrejši možni čas za obnovo hidroizolacije na velikem mostu. Hidroizolacijska dela z brizganjem poliureje so potekala hitro – poliureja se strdi v nekaj sekundah, mostno palubo pa lahko kmalu po premazovanju prekrijemo z asfaltom. Poliureja je zelo elastomeren in vzdržljiv premaz, katerega zanesljivost ne vpliva na toploto asfalta.

Hidroizoliranje s poliurejo omogoča neprekinjeno delovanje prometa med obnovo

V času obnove mostu v Kaarepereju ni bilo motenj v prometu, saj je bila, v fazi hidroizolacije pred asfaltiranjem, poliureja najprej razpršena na en del pasu, nato pa se je promet v tem že hidroizoliranem pasu lahko takoj nadaljeval. Utrjena plast poliureje dobro prenese veliko obremenitev prometa.

Ker se je promet nadaljeval po že hidroizoliranem pasu, so se obnovitvena dela nadaljevala na drugem pasu, dokler ni bil končan pas s hidroizolacijo in asfaltom, promet pa je bil ponovno premeščen na v celoti končan pas. Zaključna faza obnove je bila dokončanje asfaltnih del na drugem pasu.

V Estoniji so s Teknos premazi za poliurejo hidroizolirali že 11 mostov. Pri hidroizolaciji mostov je uporaba poliurejinega elastomernega premaza inovativna metoda, ki postaja vse bolj razširjena.